Ravno tu, na Krasu nad Ren�ami, so se hoteli Italijani v prvi svetovni vojni za vsako ceno prebiti v Trst. Srditi boji za Pe�inko, Veliki hrib, Fajti hrib in Grmado na jugu so divjali med 14. septembrom 1916 in 5. septembrom 1917. Tudi Ren�am in njenim prebivalcem ni bilo prizaneseno...

Mo�nar s katerim so iz okolice Ren� obstreljevali italijanske polo�aje na bli�nji fronti.

Atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo �eno 28. junija 1914 v Sarajevu je zanetil svetovni spopad. Avstrija je napovedala vojno Srbiji, Rusija Avstro-Ogrski. Slovenski fantje so bili poklicani pod oro�je. S svojimi enotami so odhajali na boji��a v Srbijo in daljno  Rusijo. Po podatkih Koledarja za leto 1921, ki ga je izdala Narodna tiskarna v Gorici, je bilo iz ren�ke ob�ine vpoklicanih 400 mo� in fantov (celotna ob�ina je �tela pred vojno 2290 prebivalcev). Ljudje v obso�kih krajih so �iveli �e relativno mirno, ker �e niso slutili, kaj prihaja in kaj jih �aka, �eprav se je na vsakem koraku �e �utilo negotovost.  

Visoki obisk na fronti pri Lokvici na krasu.

Italija je na podlagi tajnega londonskega sporazuma 24. maja 1915 za�ela sovra�nosti proti dotedanji zaveznici Avstro-Ogrski. Na jugozahodu monarhije se je odprla nova fronta, ki so jo po reki So�i imenovali >so�ka fronta<. Avstrija je morala v naglici premestiti nekatere enote iz Srbije in Rusije na So�o. Poveljstvo je bilo zaupano generalu Svetozaru Boroevi�u, ki je bil na �elu pete armade. Na nasprotni, italijanski strani sta bili razporejeni druga armada pod poveljstvom generala Capella in tretja armada pod poveljstvom generala Duca d'Aosta. Nad na�e kraje se je zgrnila svin�ena nevihta, ki je s sabo nosila smrt, opusto�enje, bolezni, begunstvo.

Obisk zdravni�ke delegacije pri lokalni voja�ki enoti v Ren�ah. Posnetek je bil narejen na dvori��u pred ren�kim gradom.

Ren�e so se zna�le v neposrednem frontnem zaledju. V okolici so bile nastanjene rezerve, delovala je poljska bolni�nica, vojaki so iz Rusije zanesli kolero, rasla so pokopali��a. S fronte na Doberdobski planoti so vsak dan dova�ali nove ranjence. Civilno prebivalstvo se v takih razmerah ni �utilo varno, zato so se mnogi podali na negotovo pot begunstva.

�i��enje kotlov v reki Vipavi na "brodini" pod jezom v Ren�ah med prvo svetovno vojno.

Klavnica za oskrbo vojske v neposrednem zaledju fronte.  (Bukovica v bli�ini Ren�)

V deveti so�ki bitki med 31. oktobrom in 4. novembrom 1916 Italijani prodrejo na Krasu skoraj do Kostanjevice (oz. do prvih hi� v Kostanjevici), zavzamejo pa tudi Fajti hrib, pri Ren�ah pa pridejo do �pacapanov in Merljakov. Frontna �rta se kasneje na tem obmo�ju ni ve� kaj bistveno spreminjala.

V strelskem jarku na frontni �rti na krasu pri kraju San Michele.

Obmo�je Ren� je bilo  na meji obmo�ja delovanja XVI. korpusa na severu in VII. korpusa na jugu. Meja je bila reka Vipava. Poveljstvo XVI. korpusa je bilo v Dornberku, od za�etka sovra�nosti na So�i mu je poveljeval general Wurm, v letu 1917 pa general Krali�ek. VII. korpus je bil stacioniran na Krasu, s poveljstvom najprej v Kostanjevici na Krasu, nato v Kobjeglavi. Poveljeval mu je nadvojvoda Jo�ef, v letu 1917 pa general Wurm.