Pomemben mejnik v razvoju fizkulturnih dru�tev je bilo leto 1952. Tedaj je pri�lo  do reorganizacije telesnovzgojne dejavnosti. Telovadna dru�tva so se preimenovala. V Ren�ah je bilo ustanovljeno telovadno dru�tvo TVD Partizan Ren�e, ki je pod tem imenom delovalo vse do leta 1976, ko  se je preimenovalo v �portno dru�tvo Partizan. 

S kontinuiteto poimenovanja je povezana tradicija na�ih vasi in njenih ljudi, saj simbolno izra�a duh �ilavega uporni�tva, domoljubja in svobode. Trmasto premagovanje te�av, vztrajnost in solidarnost, tovari�ka pomo� in prizadevanje za kvaliteto, resnicoljubnost in neuni�ljivo veselje do �ivljenja so morda le nekatere lastnosti, ki krepijo vezi prijateljstva, zaupanja in samozaupanja. S svojim �ivljenjem in izku�njami so nam jih darovali na�i star�i in v dru�tvu na�i vaditelji, da smo si jih lahko razdelili tudi med seboj in poklonili drugim.

Gimnasti�ni nastopi v ren�ki telovadnici v petdesetih letih.

Dru�tvo je bilo od leta 1953 do 1957 izjemno aktivno. V tem obdobju je bila odprta tudi nova telovadnica, ki je dobra tri desetletja slu�ila dru�tveni in �olski telesni vzgoji. Osnova uspehov je seveda bilo dotedanje delo. Za tisto obdobje sta zna�ilani mno�i�nost in kakovost oz. imenitni dose�ki v republi�kem in dr�avnem, jugoslovanskem merilu, predvsem v mnogoboju ekipno kot tudi posamezno. Omenimo le nekaj imen: Ana Merljak, Ivan Ar�on, Vinko �igon. V dru�tvu je delovalo skoraj stosedmedeset �lanov. Rudi Trojer, tedanji predsednik, pa je ve�krat poudarjal, da so klju� uspeha bile vaditeljice in vaditelji. To dejstvo se je pokazalo tudi v kasnej�em dru�tvenem delovanju, zlasti v letih, ki jih ozna�ujemo za nekoliko krizna. Najlep�e je seveda tedaj, ko ima dru�tvo ob vaditeljih tudi dobro upravo, ki skrbi za organizacijske, materialne in denarne zadeve.  

Posebej gre izpostaviti vlogo �ensk in deklet, tako med vaditelji kot med dru�tvenimi funkcionarji. V petdesetih letih sicer nismo imeli predsednice, bile pa so tajnice dru�tva, blagajni�arke, na�elnice in seveda �tevilne vaditeljice �enskih vadbenih vrst.

V na�em dru�tvu smo se ukvarjali z mnogimi dejavnostmi: z atletiko, kolesarstvom, odbojko, krosi, ko�arko, rokometom, nogometom, balinanjem, kraj�i �as tudi z judom in v novej�em �asu z veslanjem. Ob splo�ni telesni vzgoji, orodni telovadbi in partizanskih mnogobojih pa sta se  �e v petdesetih letih uveljavila tudi plavanje in vaterpolo.

V �estdesetih letih sta se na nove temelje postavila ko�arka in rokomet. Zlasti �enski rokomet je dosegel pod vodstvom trenerja in u�itelja �portne vzgoje Jo�eta Smrdelja, izjemne rezultate. Spomnimo se, kako so Ren�e postale leta 1970 slovensko rokometno sredi��e ob organizaciji republi�kega prvenstva za pionirke. Ren�anke so premagale vse ekipe in se naslednje leto kot primorske prvakinje uvrstile v slovensko ligo, v kateri pa potem niso tekmovale. Ren�ki rokomet �aka novih spodbud in o�ivitve.

Prapor dru�tva TVD Partizan Ren�e, razvit leta 1956 .

Ko�arka �ivi �e danes, �eprav le v obliki rekreacije. Ekipa je v sedemdestih in osemdesetih letih sodelovala v ko�arkarski ligi Primorske ter v ob�inski rekreacijski ligi in je povsod zasedala solidno sredino lestvice.

V �portnem dru�tvu Partizan je v devetdesetih letih delovalo okrog stopetdeset �lanic in �lanov, med katerimi so vadbene skupine od cicibanov do rekreativcev. Ren�ani pa se ukvarjamo z zares pisano paleto �portnih dejavnosti. O nekaterih smo �e spregovorili, omenimo pa naj �e namizni tenis, atlketiko, �portni ribolov, streljanje, kolesarstvo, �ah, padalstvo, planinstvo, rafting, tek... 

Kar se spomnim smo nekaj gradili. Zares se vidi, da smo zidarska vas. Seveda je najpomembnej�e, kako smo gradili �loveka, nas same. �portne objekte pa smo tudi najve�krat gradili sami. �e pred letom 1950 odbojkarsko igri��e, nato telovadnico iz ru�evin Brumatovega, kjer je danes samopostre�na trgovina. Odprli smo jo leta 1954. Pred tem smo telovadili v �olski u�ilnici.  Proge za plavanje, vaterpolska vrata... Delavnice so bile kar na dvori��u pri nunci Martki. Igri��e ob �oli, igri��e ob telovadnici, nogometno igri��e, pokrito balini��e, samoprispevek in prostovoljno delo za �olsko telovadnico, kotalkali��e...

Ne smemo pa pozabiti, da smo kot dru�tvo in kot posamezniki prejeli tudi visoka in najvi�ja dru�bena ter �portna priznanja. Delali mo zgodovino, zaznamovali smo nek �as. Leta 1975 sta dru�tvo kot celota in Branko Turel kot posameznik prejela priznanje Osvobodilne fronte, ki ga je tedaj podeljevala organizacija socialisti�ne zveze delovnega ljudstva, leta 1977 pa so nam podelili posebno priznanje za uspe�no tridesetletni delo. Leta 1982 je dru�tvo prejelo Bloudkovo plaketo in 1985. leta dr�avno priznanje Telesnovzgojne zveze Jugoslavije za razvoj �portne dejavnosti.  Zlata Bloudkova odli�ja so  prejeli Dragotin Ar�on, Davorin Ar�on, Cvetko Gatnik in Du�an Ar�on.

�portno dru�tvo Partizan je bilo marsikomu izhodi��e in velika, morda nezamenljiva u�ilnica. V prihodnosti bo najbr� nekoliko druga�e. Nogometna in balinarska sekcija sta se osamosvojili, kotalkarski klub je nastal povsem samostojno. Toda vezi ostajajo, ostajajo spomini in izku�nje, ljubezen do �porta in vrednote, ki nam jih je dru�tvo dalo. Navdih in spodbuda za �porno udejstvovanje v zrelih letih sta najve�krat izpeljana prav iz tistih mladostnih let, ko smo bili aktivni �portniki v na�em dru�tvu. V�asih se �udimo, od kod refleksi, od kot lahkotnost gibanja in gibkost kretenj. Vra�amo se k tistim pre�udovitim dnevom, ko smo mladost pre�iveli s �portom, k nepozabni izku�nji, ki ostaja zvesta stalnica na�ega �ivljenja.