Ren�e
Predstavitev Zgodovina Fotografije Aktualno

�port v Ren�ah pred letom 1950

�port je pomembno prisoten v na�em na�inu �ivljenja. Je del kulture, ki ji pripadamo, smo iz nje iz�li in jo soustvarjamo za dana�nji in morda tudi za jutri�nji dan.

Sledovi organizirane telesnovzgojne dejavnosti v Ren�ah so po vsej verjetnosti povezani z rednim delovanjem osnovne �ole, ki je bila sicer ustanovljena �e 1815. leta, torej pred nekaj manj kot dvesto leti, �eprav je po drugi strani znano, da segajo za�etki �olske telovadbe v Sloveniji �ele v sredino devetnajstega stoletja. Lahko bi sklepali, da se je telovadba v rednih programih osnovnih �ol pri nas pojavila celo nekoliko kasneje in je morda povezana z izdajo prvih strokovnih priro�nikov, kakr�en je bila recimo knji�ica Josipa Zime "Telovadba v ljudski �oli" iz leta 1872. 

O �portni dejavnosti v na�em kraju v prvi polovici dvajsetega stoletja ni veliko virov. Po pri�evanjih starej�ih, neko� aktivnih javnih in �portnih delavcev, zlasti Davida Ar�ona in Mirka Mozeti�a, smo mogli z gotovostjo ugotoviti le ustanovitev in delovanje �portnega in telovadnega dru�tva od leta 1926 do 1928. Spomnimo se, da je bil tedaj fa�izem �e trdo na oblasti in eden njegovih globalnih ciljev je bil izbrisati slovensko misel in slovenski jezik iz teh krajev, uni�iti sleherni odpor in poitalijan�iti na�e ljudi, predvsem otroke in mladino. Ko so morala prenehati z delovanjem druga dru�tva, se je ren�ka mladina oprijela �e zadnje oblike legalnega zdru�evanja, tokrat na osnovi veselja do �porta in telesne vzgoje. Prizadevno delovanje skoraj petdesetih �lanov dru�tva, ki so si sami uredili in opremili vadbeni prostor v sedanji kulturni dvorani, je bilo kmalu nasilno prekinjeno. Odpor proti pritisku raznarodovalne politike se je preselil v ilegalno dejavnost komunisti�nih, tigrovskih in duhovni�kih skupin in se vsaj do neke mere uspe�no zaklju�il s priklju�itvijo Primorske mati�ni domovini pred petdesetimi leti.

�e kmalu po kon�ani drugi svetovni vojni so na�i mladinci z novim poletom pri�eli s telovadbo. Iz skrivali�� so prinesli drog in delno po�kodovano bradljo in v dvorani, ki je sicer slu�ila tudi za druge namene, pri�eli z vadbo. Kmalu so na dvori��u ob dvorani s prostovoljnim delom zgradili odbojkarsko ogri��e in treba je povedati, da so bili Ren�ani v odbojki �e kar nekaj let zelo uspe�ni. V tistem prvem povojnem �asu so se veliko pripravljali na fizkulturne zlete, ki so bili mno�i�ne �pornopoliti�ne prireditve, s katerimi je na�a mladina po svoje prispevala splo�nim prizadevanjem primorskega ljudstva v boju za pravi�no mejo. Zlasti so bili odmevni zleti v Ljubljani, Ajdov��ini, Pragi in �e posebej v Trstu, ki je 1. maja 1946 ob nastopu mladine do�ivljal novo pomlad, novo osvoboditev.

Leta 1947 je bilo ustanovljeno doma�e fizkulturno dru�tvo. Ustanovitvi dru�tva je sledila �ivahna telovadna dejavnost. Prvi predsednik je bil Du�an Ar�on, tajnik Danilo Mozeti�, blagajnik Slavko Rusjan, na�elnik Vlado Krpan, njegov namestnik pa Svito Vi�intin. Osemdeset do sto pionirk in pionirjev, mladink in mladincev je dvakrat tedensko vadilo proste vaje, prevale in premete, preskoke �ez kozo in konja, vaje na drogu in krogih. Veliko �portne opreme so izdelali sami, nekaj pa so je dobili tudi iz Ljubljane. Ob mladih je trdno stal Karlo Von�ina, eden najzaslu�nej�ih organizatorjev telesne vzgoje na Primorskem. Visoke tekmovalne uvrstitve so na�i mladi �portniki dosegali v atletiki, krosu, kolesarstvu... Navedimo nekaj prvakov z raznih tekmovanj: Lidija Nardin, Svito Vi�intin, Ludvik Mozeti�, Vlado Krpan, Bogdan Pahor, Zorko Merljak, Bogomil Fajt, Marija Besednjak, Ines Mijan. Najbolj zavzete in nadarjene mladinke in mladince so napotili na telovadne te�aje za vodnike in tako je rasla kvaliteta dela in telovadnih akademij, ki so bile vrsto let redna predstavitev dejavnosti dru�tva in na katerih je bilo vedno prisotnih veliko zadovoljnih gledalcev.

 

 

Larrow
 
Rarrow

 

line

Informacije: iztok.arcon@guest.arnes.si
Zadnja sprememba: 29.03.09